Kako poteka meditacija, sem se začela spraševati, ko sem bila nemirna. To ni pomenilo, da sem bila nemirna en dan, ta nemir sem dobila v telo in se ga nikakor nisem mogla rešiti. Nisem več vedela, kaj točno naj naredim. Obisk pri zdravniku mi je bil dotalno brez pomena, ker sem vedela, da ne bom naredila prav nič. Vedela sem, da moram sama ugotoviti, kaj moram narediti. Nehala sem piti kavo, vendar sem še vedno čutila nemir. Seveda sem vedela, da mi lahko mogoče meditacija pomaga, vendar še nisem bila pripravljena. Vedno sem iskala izgovore, kar se tega tiče, nikoli si nisem želela meditirati. Nekaj časa sedeti pri miru in umiriti misli, to je bilo zame neizvedljivo. Tega enostavno nisem zmogla. 

Tako sem se odločila, da bom vseeno poskusila, ker sem vedela, da moram nekaj narediti za svoj mir. Ker sem človek, ki ima rad, da ga nekdo vodi, sem se odločila, da bom poskusila skupinsko meditacijo. Sama doma tega nisem zmogla. Včlanila sem se in šla na prvo vajo meditacije. Moram reči, da mi je bilo precej nerodno, kajti sem takšen človek, da nisem ravno samozavestna v stvareh, ki so mi tuje. Takoj, ko sem vstopila v prostor, sem začutila ta mir in sproščenost, ki se je dotaknila tudi mene. To je bil trenutek, ko sem vedela, da je meditacija prava izbira. Po eni uri meditacije, sem bila drug človek. Končno sem po dolgem času čutila notranji mir. Kako je pasalo. Ne znam vam povedati, kako sem bila srečna in zadovoljna. 

Danes mineva eno leto, ko je prišla meditacija v moje življenje. Lahko rečem, da živim polno in srečno, zraven pa imam tisti notranji mir, ki sem ga tako iskala. To je to in nič drugega, meditacija je ta, ki človeka umiri in mu odpre drugačni pogled na svet.