Po poškodbi ušesa sem moral nositi slušni aparat
Že celotno svoje življenje, se zel orad ukvarjam s košarko, kjer pa se dvakrat na teden udeležim rekreacijske košarke, ki jo igramo v telovadnici v naši osnovni šoli. Tako pa je bila to že od nekdaj moja strast, ter smo skupaj igrali tudi ligo. En dan na neki tekmi, pa sem dobil poškodbo, ko sem prodiral na koš, ter me je nasprotni branilec s komolcem udaril v uho. Takrat pa sem utrpel kar hudo poškodbo ušesa, ter nekaj časa nisem čisto nič slišal.
Po nekaj časa, pa se mi je sluh začel počasi boljšati, vendar se je nato ta napredek naenkrat ustavil. Takrat pa sem se spet odpravil do zdravnika, kateri pa mi je naredil nekaj dodatnih preiskav, ter mi je rekel, da če bom želel normalno slišati, bom rabil slušni aparat. To pa me je nekoliko potrlo, vendar nisem imel druge izbire, kot da sem dobil slušni aparat.
Ta pa mi je nato povsem povrnil sluh, oziroma mi je omogočil, da sem lahko na desno, uho, kjer sem dobil to poškodbo, normalno slišal, kadar sem ga nosil. Moja strast do košarke pa se takrat še ni končala, saj sem še vedno hodil na te rekreacije, ter se udeleževal ligaških tekem, vendar sem takrat moral sneti slušni aparat, saj bi se mi ta ob kakšnemu manjšemu udarcu lahko poškodoval, ali pa bi mi še dodatno poškodoval moje uho.
vseeno pa sem lahko normalno igral košarko, saj sem na drugo uho še vedno slišal čisto dobro. Slušni aparat mi je zgolj pomagal, ko nisem igral košarke, da sem se lahko normalno pogovarjal, saj kadar sem imel koga na svoji desni strani, na kateri sem imel poškodbo, ga nisem normalno slišal, če nisem imel v ušesu slušni aparat.
Tako pa sem se na to navadil, ter mi slušni aparat več ni predstavljal težave.