Spomnim se dneva, ko sem prvič obula svoje Air Jordan superge. Niso bile nove. Podedovala sem jih od bratranca, ki je bil takrat obseden z Michaelom Jordanom. Bile so nekoliko obrabljene, podplat je že kazal znake uporabe, a meni so bile popolne. Ko sem jih obula, sem imela občutek, da lahko tečem hitreje, skačem višje in da me nič ne more ustaviti.

Takrat sem bila še otrok in nisem razumela, da Air Jordan niso samo čevlji, ampak del kulture. Nisem vedela, da so nekoč stali kot simbol drznosti, individualnosti in samozavesti. Zame so bile le moje ‘posebne superge’, tiste, ki sem jih obula ob vsakem pomembnem trenutku – na tekmovanjih, prvih zmenkih, celo pri izpitih. Nekako sem verjela, da mi prinašajo srečo.

Kasneje, ko sem jih zamenjala za druge, novejše modele, sem šele začela razumeti njihovo zgodbo. Air Jordan so bili prvi, ki so presegli šport. Bili so upor proti pravilom, saj je NBA sprva prepovedala njihovo barvno kombinacijo. In ravno zato so postali legenda. V njih ni šlo le za tek ali zmago, ampak za pogum, da izstopaš.

Danes imam spet par Air Jordan. Tokrat nove, kupljene po dolgih letih. Ne zato, ker bi jih potrebovala, ampak ker me spominjajo, kdo sem bila, ko sem si prvič drznila verjeti vase. Ko jih obujem, imam občutek, da stopam lažje, a bolj odločno. Včasih jih nosim na navaden dan, samo zato, da me spomnijo, kako se počutim, ko verjamem v svoje korake.

Zanimivo je, da me zdaj ljudje vprašajo, zakaj ravno te. Moj odgovor je preprost: ker me spomnijo, da lahko vsak izdelek, če ima zgodbo, postane del tebe. Air Jordan niso le modni kos ali zbirateljski predmet. So opomnik, da so najbolj ikonične stvari tiste, ki jih nosimo z razlogom – ker v nas prebudijo nekaj več.

In vsakič, ko zavežem vezalke, se spomnim male sebe, ki je verjela, da lahko leti. Mogoče takrat res nisem znala skočiti visoko, a v svojih Air Jordan sem verjela, da je vse mogoče.…