Ko sem izvedela, da je moja sestra rodila, sem bila preplavljena s čustvi. Že od nekdaj sva si zelo blizu in misel, da je zdaj postala mama, me je ganila bolj, kot sem si predstavljala. Tisti dan sem bila zaradi službenih obveznosti v drugem mestu, zato nisem mogla takoj obiskati porodnišnice. Kljub temu pa sem želela, da bi vedela, da sem z njo, vsaj na simboličen način.

Spomnila sem se, da obstajajo telegrami v porodnišnico. Nekaj let nazaj sem jih videla pri prijateljici, vendar jih sama še nikoli nisem poslala. Hitro sem poiskala ponudnika, kjer so telegrami v porodnišnico dostavljeni še isti dan, izbrala motiv z medvedkom in dodala sporočilo. Pisala sem ji, kako sem ponosna nanjo, kako se veselim srečanja z njenim sinčkom in da verjamem, da bo čudovita mama.

Bila sem kar malce nervozna, če bo vse pravočasno in pravilno urejeno. Popoldne pa me je sestra poklicala, solzna in nasmejana. Povedala je, da je bila ravno sredi dojenja, ko je medicinska sestra prinesla telegram, in da se je ob tem kar zjokala. Dejala je, da so ji telegrami v porodnišnico vedno zveneli kot nekaj zastarelega, dokler ni prejela mojega in takrat so dobili popolnoma drug pomen.

Od takrat naprej so telegrami v porodnišnico zame postali nekaj izjemno osebnega. So več kot le papir in tisk, so občutek povezanosti. Zdaj jih vedno priporočim naprej, saj verjamem, da takšna gesta v pravem trenutku naredi razliko.

Danes je ta telegram skrbno shranjen med dojenčkovimi prvimi spomini. In ko ga kdaj znova pogledava, se obe spomniva tistega prvega, posebnega dne. Telegrami v porodnišnico so majhna pozornost z velikim pomenom. Dokaz, da ni treba veliko, da nekomu polepšaš dan.

Kasneje sem telegram pokazala tudi prijateljicam, ki so bile navdušene nad idejo in so me prosile za kontakt, kjer se telegrami v porodnišnico naročijo. Ugotovile smo, da gre za pozornost, ki jo ljudje še vedno cenijo. Odtisnjene besede imajo svoj čar, še posebej v tako čustvenih trenutkih.